Projekcije
7. 10. ob 19.30 – Kolpern JESENICE
7. 10. ob 20h – Kulturni dom CERKNICA
8. 10. ob 19h – Kulturni dom POSTOJNA
14. 10. ob 19h – Kino Union CELJE
15. 10. ob 19h – Kulturni dom RADOVLJICA
16. 10. ob 19h – Kulturni dom KRŠKO
19. 10. ob 19h – Kino Sora ŠKOFJA LOKA
23. 10. ob 13.15 – Monfort PORTOROŽ (Festival slovenskega filma)
5. 11. ob 19h – KC Janeza Trdine NOVO MESTO
10. 11. ob 17h – Kino ŠMARJE PRI JELŠAH
Pretekle projekcije:
28. 3. - Kinoteka LJUBLJANA (FNF)
12. 4. - Lutkovno gledališče MARIBOR
13. 4. - Kino SLOVENSKA BISTRICA
5. 5. – AGRFT LJUBLJANA
8. 5. – Kino Union CELJE
12. 5. – Kulturni dom CERKNICA
13. 5. – Kino RADOVLJICA
14. 5. – Cineplexx KRANJ
15. 5. – Kino Sora ŠKOFJA LOKA
16. 5. – Kulturni dom NOVA GORICA
19. 5. – Kino Odeon IZOLA
20. 5. – Kulturni center KOČEVJE
22. 5. – Kosovelov dom SEŽANA
29. 5. – Kino DOMŽALE
6. 6. – Mestna knjižnica KRANJ
16. 6. – Kinodvor LJUBLJANA
17. 6. – Kinodvor LJUBLJANA
23. 6. – Kinodvor LJUBLJANA
23. 6. – Kosovelov dom SEŽANA
26. 6. – Kulturni dom KRŠKO
1. 7. – e.dh.e PriFest PRIŠTINA (PriFest – Prishtina International Film Festival)
8. 7. – Kino Union CELJE
10. 8. – Mosque square, ierapetra (idfi)
12. 8. – Slovenski železarski muzej JESENICE
21. 8. – E-Kulturni bazar
26. 8. – OŠ Oskarja Kovačiča LJUBLJANA
27. 8. – BC NAKLO
27. 8. – OŠ Orehek KRANJ
28. 8. – Dom II. Slovenskega tabora ŽALEC
28. 8. – E-Kulturni bazar
29. 8. – OŠ Škofja Loka – mesto ŠKOFJA LOKA
5. 9. – SIFF MOLDOVA (Serbest international film festival)
18. 9. – Lutkovno gledališče MARIBOR (Festival DokuDoc)
25. 9. – Dvorana Sv. Frančiška KOPER (Festival migrantskega filma)
Zgodba
Slovensko gospodarstvo zaradi pomanjkanja domače delovne sile potrebuje tuje delavce. Skupaj z njimi v Slovenijo prihajajo tudi njihovi otroci, ki se vključujejo v osnovne šole in so v slovenskem jeziku popolni začetniki.
Dokumentarni film predstavlja ozadje priseljevanja s Kosova in izzive otrok pri vključevanju v novo državo. V ospredje postavi zgodbe štirih otrok priseljencev in njihovih staršev, ki se zaradi narodnostne pripadnosti in pomanjkanja znanja v slovenskem jeziku srečujejo z ovirami na različnih področjih.
.jpg)
Sinopsis
Med priseljenci iz republik nekdanje Jugoslavije imajo priseljenci s Kosova, zaradi neslovanskega porekla in razlik v znanju, najslabše učne rezultate.
Kako se znotraj programov v slovenskih šolah znajdejo otroci priseljencev s Kosova in kako znotraj albanskih družin, kjer še vedno prevladuje patriarhalni model, najti načine za vključevanje staršev v šolanje otrok, na trg dela in družbo nasploh?
Izpostavljeno tematiko dodatno osvetlijo vzroki množičnih migracij in posebnosti izobraževalnega sistema na Kosovu. Ob zgodbah osrednjih protagonistov, ki jih spremljamo tako na Kosovu kot tudi v Sloveniji, spoznavamo doslej spregledano skupino priseljencev z republik nekdanje Jugoslavije.
Kritike
''Novi sošolci'' je dokumentarec, ki raziskuje izkušnjo integracije in identitete. Film spremlja življenja štirih otrok, ko se spopadajo z izzivi in radostmi sklepanja novih prijateljstev, prilagajanja šolskemu življenju in mešanja različnih kultur v razredu. Dokumentarec izpostavlja, kako raznolikost oblikuje ne samo učence, temveč tudi izobraževalno okolje, osvetljuje osebne zgodbe otrok iz Kosova ter spodbuja dialog o pripadnosti, empatiji in razumevanju. Film ni le raziskovanje multikulturalizma v Sloveniji, temveč intimen pogled na to, kako se otroci prilagajajo v hitro globalizirajočem se svetu, pri čemer se loteva tem priseljevanja, skupnosti in družbenega tkiva sodobne Evrope.
''Novi sošolci'' predstavlja prisrčno pripoved o otroštvu in kulturni fuziji, ki občinstvu ponuja svež in sorazmeren pogled na to, kako se mladi iz Kosova prilagajajo svojemu novemu okolju v slovenskih šolah. S tenkočutnim pridihom obravnava vprašanja identitete, pripadnosti in pomena razumevanja v večkulturnih družbah. Ta dokumentarec bo navdušil tiste, ki jih zanimajo zgodbe o priseljevanju, izobraževalnih sistemih in pogosto spregledanih izkušnjah otrok v različnih skupnostih.
IZJAVA REŽISERJA
režija:Toni Cahunek
Navdihnile so me spremembe v domačem Kranju, majhnem, a tretjem največjem mestu v Sloveniji, ki so se zgodile zaradi gospodarske rasti in velikega povpraševanja po tujih delavcih. Z njimi so prišli tudi njihovi otroci. Kranjske osnovne šole v zadnjih letih vpisujejo vse več otrok priseljencev s Kosova. Tudi moja nekdanja osnovna šola, znotraj blokovskega naselja, kjer dela moja sestra, ni izjema. Pred slabim desetletjem je na njej začela proučevati
priseljence s Kosova, naučila se je osnov v albanskem jeziku in z namenom spoznavanja kulture in izobraževalnega sistema odšla na Kosovo. Vse bolj sem se tudi sam zavedal, da so priseljenci iz republik nekdanje Jugoslavije heterogena skupina, predvsem zaradi jezikovnih in kulturnih specifik pa še dodatno izstopajo Albanci.
Zanimalo nas je, s kakšnimi izzivi se srečujejo priseljenci s Kosova, kako se znajdejo v vsakdanjem življenju v novi državi, kako se vključujejo v slovenske šole in katere rešitve bi lahko olajšale njihovo vključevanje? Izbrali smo štiri glavne protagoniste, ki smo jih spremljali skozi šolsko leto in med počitnicami v izvorni državi, kamor se z veseljem vračajo v objem nekdanjih prijateljev, sorodnikov ali učiteljev, ki se težko soočajo s tako množičnimi migracijami. Iz različnih zornih kotov osvetlimo razloge za migracije in se soočimo z izkušnjami priseljencev ob prihodu v Slovenijo. Kronološko spoznavamo tudi burno zgodovino vzpostavljanja samostojnega izobraževalnega sistema na Kosovu v različnih obdobjih zatiranja.
Nastanek filma je med drugim spodbudila albanofobija, ki se v slovenski družbi kaže kot distanca do priseljencev albanske narodnosti ter je zaradi pomanjkanja kakovostnih in konkretnih priložnosti za vključevanje prisotna tudi v šolah. V Sloveniji zato nujno potrebujemo sistemske spremembe, v katerih bo v ospredju inkluzija, torej prilagajanje
otroka šoli in tudi šole otroku.
